Zmanjšan obseg dela: kako ukrepati?

Se soočate s težavami v poslovanju? Vam primanjkuje naročil in imate posledično zmanjšan obseg dela, pa ne veste, kako ukrepati? V nadaljevanju podajamo nekaj rešitev, pri izvedbi katerih vam lahko pomagajo naši pravni strokovnjaki.

1. Prerazporeditev delovnega časa

Ukrepa začasne prerazporeditve delovnega čas se poslužite, ko predvidevate, da boste v določenem časovnem obdobju imeli manj dela kot običajno, v naslednjem časovnem obdobju pa več dela kot običajno (ali obratno). Delovni čas se v primeru začasne prerazporeditve delovnega časa prerazporedi tako, da traja v določenem časovnem obdobju manj kot znaša redna delovna obveznost, v preostalem časovnem obdobju pa več od redne delovne obveznosti. Pri začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 6 mesecev, razen če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače. Pri začasni prerazporeditvi delovnega časa moramo paziti, da v času začasne prerazporeditve delovni čas ne traja več kot 56 ur na teden. Prav tako moramo paziti, da delavcem poravnamo vse dodatke za delo v neugodnem delovnem času.

2. Čakanje na delo doma

Če začasno, vendar največ 6 mesecev v posameznem koledarskem letu, ne morete zagotavljati dela svojim delavcem, lahko pisno napotite delavce na čakanje na delo doma. Čakanje na delo doma je ukrep, ki se ga lahko poslužite le v primeru, da je vaš namen ohranitev zaposlitve delavca.

V primeru čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove in dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca na način in pod pogoji, kot izhaja iz pisne napotitve.

Osnova za nadomestilo plače: povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Skladno z Zakonom o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP; UL RS, št. 152/20) lahko delodajalec pod določenimi pogoji uveljavlja delno povračilo nadomestila plače delavcev na začasnem čakanju na delo. Vloga za povračilo nadomestila plače se odda v e-obliki na spletnih straneh zavoda RS za zaposlovanje.

3. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov

V primeru, da v kratkem ne pričakujete izboljšanja razmer na trgu, lahko pričnete tudi s postopkom redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Zaradi zmanjšanja obsega dela namreč lahko preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih razlogov na strani delodajalca.

Odpovedni rok

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ima delavec pravico do odpovednega roka v odvisnosti od trajanja zaposlitve delavca pri delodajalcu:

• do enega leta zaposlitve delavca pri delodajalcu je odpovedni rok 15 dni,
• od enega leta do dveh let zaposlitve delavca pri delodajalcu je odpovedni rok 30 dni,
• nad dve leti zaposlitve delavca pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve za 2 dni, največ pa do 60 dni. Primer: delavec, ki je 6 let zaposlen pri delodajalcu, ima pravico do odpovednega roka v trajanju 38 dni; delavec, ki je 12 let zaposlen pri delodajalcu, ima pravico do odpovednega roka v trajanju 50 dni; delavec, ki je 17 let ali več zaposlen pri delodajalcu, ima pravico do odpovednega roka v trajanju 60 dni.
• Nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen drugačen odpovedni rok, vendar ne krajši od 60 dni.

Odpravnina

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ima delavec pravico tudi do izplačila odpravnine. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Višina odpravnine je odvisna od trajanja zaposlitve delavca pri delodajalcu in znaša:

• 1/5 osnove, če je delavec zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let;
• 1/4 osnove, če je delavec zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do dvajset let;
• 1/3 osnove, če je delavec zaposlen pri delodajalcu več kot dvajset let.

Denarno nadomestilo na zavodu RS za zaposlovanje

V kolikor pride do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je delavec upravičen tudi do denarnega nadomestila na Zavodu RS za zaposlovanje, če:

• je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan za primer brezposelnosti najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih;
• je oseba mlajša od 30 let in je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana za primer brezposelnosti najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih;
• se prijavi pri zavodu RS za zaposlovanje in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja.