Vse informacije,

Z zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Ur. list RS št. 43/2011) se določajo pravice in dolžnosti delodajalcev in tudi delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom. Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja inšpekcija dela.

Zaradi narave dela, se v pisarnah pojavlja vedno manj dinamičnega dela. Delo se opravlja ob statičnih obremenitvah velikih mišičnih skupin, ki zadržujejo organizem v sedečem položaju, dinamično pa se aktivirajo le manjše mišične skupine, zlasti prsti rok, dlani ter podlahti.

Za uspeh promocije zdravja na delovnem mestu so ključna skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe.  Zaposlenim vpetost v promocijo zdravja omogoča, da svoje potrebe in nazore vključujejo v proces izboljševanja organizacije dela in delovnega mesta. Rezultati promocije pa so vidni v zmanjšanem absentizmu ter večji motiviranosti in produktivnosti zaposlenih.

Delodajalec mora za zagotavljanje prve pomoči na delovnem mestu sprejeti potrebne ukrepe z določitvijo števila delavcev, usposobljenih za izvajanje prve pomoči, in zagotovitvijo potrebnega materiala in opreme za prvo pomoč.

Opravljanje dela na domu kot posebno obliko opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)[1]od 68. do 72. člena.

V Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) ima delodajalec v primeru kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja možnost ugotavljanja disciplinske odgovornosti ali pa možnost podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi (redne odpovedi iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi). Najpogosteje se delodajalci odločijo v takšnem primeru za redno odpoved pogodbe o …

Potne dlani, pospešeno dihanje, begajoč pogled … Zveni znano? Na vratih ste ravnokar zagledali inšpektorja za delo. Zakaj je prišel ravno danes? Imamo »gužvo«.

V posameznem koledarskem letu znaša celotni minimalni letni dopust po zakonu o delovnih razmerjih najmanj štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.

Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres najmanj v višini minimalne plače (konkretna višina je opredeljena v dejavnosti, s katero se ukvarja delodajalec). Regres mora delodajalec delavcu izplačati najkasneje do 1. julija v tekočem koledarskem letu, lahko pa ga seveda izplača tudi prej. Ob izplačilu regresa se obračuna akontacija dohodnine. …

1. Delodajalec mora podati vlogo za dovoljenje za zaposlitev (obr. TUJ-HR) na ZRSZ. V vlogi je med drugim potrebno opredeliti čas trajanja predvidene zaposlitve državljana Hrvaške, ki ne sme biti daljši od enega leta.