Največ kršitev je s področja ocene tveganja

Z zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Ur. list RS št. 43/2011) se določajo pravice in dolžnosti delodajalcev in tudi delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom. Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja inšpekcija dela.

Zakon določa prekrške:

–       delodajalca se lahko kaznuje z zneskom v razponu od 2.000 do 40.000 €;

–       delavca se lahko kaznuje z zneskom v razponu od 100 do 1.000 € in

–       samozaposlene osebe, ki se lahko kaznuje z zneskom v razponu od 500 do 10.000 €.

Glavni prekrški delodajalca so:

–       Ne izdela izjave o varnosti v pisni obliki.

–       Ne izvaja revizije ocene tveganja skladno z ZVZD1.

–       Ne zagotavlja delavcem ustrezne osebne varovalne opreme.

–       Ne opravlja obdobnih preiskav škodljivosti delovnega okolja.

–       Ne opravlja obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme.

–       Ne sprejme ukrepov za zagotavljanje prve pomoči delavcem in drugim navzočim.

–       Ne sprejme ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja.

–       Da nevarne kemične snovi v uporabo delavcem, ki niso ustrezno usposobljeni in brez varnostnih listov.

–       Ne načrtuje in ne določi promocije zdravja na delovnem mestu in ne zagotovi potrebnih sredstev.

–       Ne zagotovi ustreznih zdravstvenih pregledov delavcem.

–       Ne zagotovi pisnega sporazuma med različnimi izvajalci del.

–       Ne usposablja delavcev in ne preverja usposobljenosti delavcev za varno delo na delovnih mestih.

–       Ne zagotovi usposabljanja delavcev v njihovem delovnem času in zanje brezplačno.

–       Ne prijavi inšpekciji dela vsake nezgode, zaradi katere je delavec odsoten z dela 3 ali več delovnih dni, kolektivne nezgode, nezgode s smrtnim izidom.

–       Ustrezno ne hrani dokumentacije po ZVZD1 in podzakonskimi akti.

Z globo od 500 do 4.000 € se lahko kaznuje odgovorno osebo delodajalca, ki stori prekršek v zgoraj naštetih primerih.

Glavni prekrški delavca so:

–       Neuporaba osebne varovalne opreme.

–       Neupoštevanje navodil za varno delo, nepravilna uporaba delovne opreme, neuporaba varnostnih naprav.

–       Neobveščanje delodajalca oz. delavcev zadolženih za varnost in zdravje pri delu o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi pri delu lahko ogrozilo zdravje in varnost zaposlenih.

–       Dela ali je na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih nedovoljenih substanc.

–       Se ne odzove in ne opravi zdravniškega pregleda.

Glavni prekrški samozaposlenih oseb so:

–       Ne oceni tveganja za svojo dejavnost in delovno mesto.

–       Ne izdela pisne izjave o varnosti z oceno tveganja ter ne določi ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, če ugotovi da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni povezane z delom.

–       Ne uporablja osebne varovalne opreme ter ustreznih sredstev za delo.

–       Se ne vključi v pisni sporazum pri izvajanju del na skupnih deloviščih.

–       Ne prijavi inšpekciji dela nezgode pri delu, zaradi katere je nezmožen za delo več kot tri delovne dni, ugotovljene poklicne bolezni ali nevarnega pojava.

Ker so kazni precej visoke, je bolje ukrepati preventivno kot kurativno. Kadring zaposluje strokovnjake s področja varnosti in zdravja pri delu, ki vam lahko pripravijo ustrezne ocene tveganja, zagotovijo usposabljanja in zdravstveno varstvo delavcev. Ne odlašajte, nesreča (in inšpekcija) ne počiva!