Vlada je sprejela Protikoronski paket 2

V Državni zbor sta bila 22. 4. 2020 vložena Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo

Namen ukrepa za zagotovitev dodatne likvidnosti gospodarstvu je zagotoviti potrebno likvidnost slovenskemu gospodarstvu za omilitev posledic COVID-19 in preprečiti hujšo gospodarsko škodo, in sicer z bančnimi krediti, zavarovanimi s poroštvom Republike Slovenije, ki z namenom varovanja finančne stabilnosti zagotovi ustrezno pokritje kreditnega tveganja bank. Uvaja se interventni ukrep poroštva Republike Slovenije bankam ali hranilnicam, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, ali podružnicam bank države članice, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko opravljajo bančne storitve na območju Republike Slovenije, za zadolževanje kreditojemalcev.

Višina posameznega poroštva za kredite, ročnost katerih ne bo smela presegati 5 let, odobrene po 12. 3. 2020 in najkasneje do 31. 12. 2020, bo znašala 70 % glavnice kredita, danega veliki družbi ter 80 % glavnice kredita, danega mikro, majhnemu ali srednje velikemu podjetju. Skupni znesek izdanih poroštev Republike Slovenije po tem zakonu ne sme presegati dveh milijard evrov.

Z novelo Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo se med drugim za delodajalce spreminja naslednje:

–       Urejajo se pogoji za dodeljevanja javnih sredstev, ki so potrebni zaradi zagotovitve skladnosti izvajanja zakona s pravili o državnih pomočeh in sicer z Začasnim okvirjem za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19. Ukrepi iz poglavja 1 (delo in plačevanje prispevkov za socialno varnost), 63. člena (katastrski dohodek), 72.člena (finančna pomoč kmetom zaradi epidemije COVID-19), 73. člena (nadomestilo plačila priveza v ribiških pristaniščih), 74. člena (finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka) in iz poglavja 13 (upravljanje z vodami) predstavljajo državno pomoč, ki se lahko dodeli v skladu s točko 3.1 Začasnega okvirja za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19.

–       Uvaja se možnost povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile tudi za delodajalca, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima manj kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020.

–       Spremenjen je pogoj upada prihodkov za povračilo nadomestila plače, in sicer bi naj bili po novem do ukrepa upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

–       Mesečni krizni dodatek se izplača tudi v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih, delodajalci pa povračilo do mesečnega kriznega dodatka uveljavljajo pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije.

–       Spreminjajo se tudi skupni pogoji za določena upravičenja in nadzor, in sicer tako, da bodo pogoji odvisni od ravnanja delodajalca, na katera je imel možnost s svojim ravnanjem in načinom poslovanja vplivati. Iz tega razloga vračilo sredstev v primerih povračila nadomestila višje sile in oprostitve prispevkov iz tega namena ter v primeru delne oprostitve prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju ni več predvidena. Delodajalec na odsotnost delavcev iz višje sile ne more vplivati, temveč se ji mora prilagoditi, prav tako pa ne more vplivati na delno oprostitev prispevkov iz 33. člena, ki je avtomatska, hkrati pa je tudi zavezan k izplačilu kriznega dodatka. Zato ni več predvidena omejitev izplačila dobičkov in nagrad v povezavi s 33. členom. S predlagano spremembo se tudi jasno določi obdobje, v katerem in za katerega upravičenci ne morejo izplačati dobičkov, opraviti nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačevati nagrad poslovodstvu oziroma dela plače za poslovno uspešnost poslovodstvu oziroma morajo v teh primerih vrniti prejeta sredstva po ZUIZEOP. Prejeta sredstva morajo vrniti, če so navedena izplačila izplačana v letu 2020 in ne glede na to, na katero poslovno leto se nanašajo. Prejeta sredstva morajo vrniti tudi, če se navedena izplačila, izplačana po letu 2020, nanašajo na poslovno leto 2020.

Poleg tega se spreminjajo pogoji za izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka ter oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene, verske uslužbence, družbenike in kmete, uvaja se enkratni solidarnostni dodatke za dodatne druge ranljive skupine, denarno nadomestilo za primer brezposelnosti za tiste, ki sicer ne izpolnjujejo pogoja, dodatna olajšava za donacije, začasna oprostitev plačila DDV od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj Unije.

Vir: Predlog Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19, predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo in spletna stran Ministrstva za finance: https://www.gov.si/novice/vlada-republike-slovenije-sprejela-pkp2-predlog-zakona-o-interventnem-ukrepu-zagotovitve-dodatne-likvidnosti-gospodarstvu-za-omilitev-posledic-epidemije-covid-19/