Zaposlitev za krajši delovni čas – kaj prinese?

Vse pogosteje se tudi v našem okolju sklepajo pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega (manj kot 40 ur na teden). Razlogi za takšno odločitev delodajalcev so različni: dejanska potreba po delu v krajšem delovnem času ali želja po večji učinkovitosti zaposlenega, ki ni prisoten na delu polni delovni čas.

Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega ima enake pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delavni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače. Delavec, ki dela krajši delovni čas od polnega, ima tako enako v enakem obsegu kot delavec, ki dela polni delovni čas:

  • pravico do letnega dopusta,
  • pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z dela,
  • pravico do povračila stroškov za prehrano med delom, če dela vsaj polovični delovni čas,
  • pravico do povračila stroškov, ki jih ima delavec pri opravljanju del in nalog na službenem potovanju,
  • dolžnost spoštovanja vseh obveznosti iz delovnega razmerja (vestno opravljanje dela, spoštovanje navodil delodajalca, spoštovanje pravil varnega in zdravega načina dela,
  • obveznost obveščanja o spremembah, spoštovanje konkurenčne prepovedi …).

Sorazmerno delovnemu času, za katerega je delavec zaposlen, pripadajo delavcu naslednje pravice:

  • delovna doba,
  • odmor med delom, če dela vsaj polovični delovni čas,
  • regres za letni dopust,
  • odpravnina ob upokojitvi.

Delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, ne sme naložiti nadurnega dela, če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače dogovorjeno.

Delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci in tako doseže polni delovni čas. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z več delodajalci, se mora dogovoriti, kdo je njegov prvi in kdo drugi delodajalec. Prvi delodajalec je praviloma tisti, pri katerem je delavec zaposlen več ur na teden oziroma tisti, pri katerem ima višjo plačo. Pri prvem delodajalcu se delavcu odmerja dohodnina skladno z dohodninsko lestvico, pri drugem delodajalcu pa se odmerja le akontacija dohodnine.

Če delavec dela krajši delovni čas skladno s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (invalidi), predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, ima enake pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. Takšen delavec ima pravico do plačila po dejanski delovni obveznosti, druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja pa kot delavec, ki dela polni delovni čas, če ni določeno drugače.

Metka Lešnik
Pravna svetovalka