Menu

Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo

Vlada Republike Slovenije je na svoji 8. redni seji sprejela besedilo Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo ter ga predložila v skladu s 143. členom Poslovnika državnega zbora v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.

Na spodnji povezavi je objavila tudi predlog besedila zakona, ki je bil vložen v obravnavo:

https://www.gov.si/novice/2020-03-29-vlada-sprejela-protikoronapaket/?fbclid=IwAR3rEfxL-v_rGaxY6EnWMh9LbTtMLWYoeDxtmhDY0EtBiL4bbpi_hpIHnhE

Naj poudarimo, da je na področju plač in prispevkov že bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (Uradni list RS, št. 36/20), ki se bi naj s tem zakonom dopolnil. V predlogu zakona je predvideno, da se določbe Zakona o ukrepih na področju plač in prispevkov, ki se nanašajo na pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ne uporabljajo za čas trajanja začasnih ukrepov iz zakona, ki je predlagan.

Ne glede na določbe Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov Zavod RS za zaposlovanje v obdobju trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona vse vloge za uveljavljanje delnega povračila plač delavcem na začasnem čakanju na delo obravnava v skladu z določbami tega zakona.

Izjema iz prejšnjega odstavka velja tudi za vloge za uveljavitev pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo, vložene pri Zavodu RS za zaposlovanje v obdobju od vključno 28. marca 2020 do uveljavitve tega zakona.

Večina ukrepov se uporablja od 1. aprila 2020 do 31. maja 2020, razen če zakon določa drugače. Če do 15. maja 2020 epidemija COVID-19 ni preklicana, se roki izteka ukrepov, ki so določeni na 31. maj 2020, podaljšajo za 30 dni.

Iz predloga zakona, ki ureja različna področja, je za delodajalce zanimivo predvsem naslednje:

1. Povračilo nadomestil plače delavcem pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela ter povračila nadomestila plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, ter oprostitve plačila prispevkov za te delavce:

  • delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu, delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje,
  • v pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače,
  • na novo je določena višina nadomestila za delavce, ki dela ne morejo opravljati zaradi višje sile (višja sila, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami) – delavec ima pravico do nadomestila v višini kot je določena za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga,
  • nadomestilo plače za čas čakanja na delo in v času, ko delavec zaradi višje sile ne opravlja dela ne sme biti manj kot je višina minimalne plače in ne več kot je povprečna plača v Republiki Sloveniji,
  • delodajalci so za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter so za njih upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu, in za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile na podlagi šestega odstavka 137. člena ZDR-1, in iz tega naslova prejemajo nadomestilo plače, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja; prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni po prejšnjem stavku, v celoti plačuje Republike Slovenija,
  • izplačano nadomestilo plače iz se s strani Republike Slovenije povrne v višini izplačanega nadomestila, zmanjšanega za prispevke zavarovanca, delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020 (vlogi priloži izjavo, da izpolnjuje pogoje in dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo),
  • v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače v skladu s 29. členom predloga zakona mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače, delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo, če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo o tem predhodno obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje; če ravna v nasprotju s tem, mora prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini.

Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč.

Pri tem velja opozoriti še na to, da subjekti, ki so uveljavili:

  • povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo,
  • povračilo nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela,
  • oprostitev plačila prispevkov ali
  • izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka

morajo v primeru, da je od uveljavitve tega zakona dalje prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020 vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

 

2. Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki prejemajo plačo in krizni dodatek

Za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena ZPIZ-2 so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija.

Delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnik minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

 

3. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene in kmete

Samozaposleni, verski uslužbenci, kmeti so upravičeni do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 eurov za mesec marec in po 700 eurov za meseca april in maj 2020, če so opravljali dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve zakona.

Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka mora upravičenec preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije predložiti izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, kot jo opredeljuje prejšnji člen, in da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.

Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti pomeni:

  • vsaj 25% zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali
  • vsaj 50% zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu aprilu ali maju 2020 v

primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

 

4. Oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene in kmete

Samozaposlene osebe, ki so na dan uveljavitve zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključene na podlagi prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2, in kmetje, ki so v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi podlagi, ter verski uslužbenci registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti so za mesec april in maj 2020 oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti.

 

5. Nadomestilo plače zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega dne odsotnosti

Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka 29. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) in četrti odstavek 137. člena ZDR-1 se zavarovancem iz 28. člena ZZVZZ, ki imajo na dan uveljavitve zakona pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe v svoje breme ali v breme delodajalca (nadomestilo OZZ), ali pravico do nadomestila OZZ pridobijo po uveljavitvi tega zakona, nadomestilo OZZ krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Nadomestilo OZZ se krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja od uveljavitve zakona do prenehanja razlogov za začasno zadržanost od dela s pravico do nadomestila OZZ, oziroma, če razlogi za to začasno zadržanost trajajo v času veljavnosti tega zakona, do prenehanja razlogov za ukrepe iz tega zakona, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 31. maja 2020.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije povrne delodajalcu izplačano nadomestilo OZZ v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila OZZ, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije najpozneje do 30. septembra 2020.


Pripravila: mag. Rebeka Tramšek