Menu

Vpliv strategije dolgožive družbe na delodajalce

Julija 2017 je vlada sprejela strategijo dolgožive družbe; izpostavljamo poudarke

Družba postaja dolgoživa: pričakovano trajanje življenja se podaljšuje. Spremenjena starostna struktura zahteva spremembe in nove rešitve. Da bi se celovito spoprijela s temi izzivi, je Vlada Republike Slovenije 20. julija 2017 sprejela Strategijo dolgožive družbe, ki postavlja vsebinski okvir za izvedbo potrebnih sprememb.

Podaljševanje življenjske dobe 

Strategija temelji na ugotovitvah, da podaljševanje življenjske dobe, ki je rezultat družbenega in gospodarskega razvoja ter napredka, prinaša tudi pomembne spremembe v starostni strukturi prebivalstva. Gre za zmanjševanje števila prebivalstva v starosti 20–64 let in povečevanje števila prebivalstva, starega 65 in več let. Te spremembe bodo izrazitejše že v obdobju do leta 2030.

Zmanjšanje ponudbe delovne sile 

Zaradi padanja deleža prebivalstva v starosti 20–64 let moramo zagotoviti pogoje za aktivnost v vseh življenjskih obdobjih. Spremenjena starostna struktura prebivalstva in posledično zmanjšanje ponudbe delovne sile ob sedanji urejenosti trga dela in pokojninskega sistema bi sčasoma namreč lahko zmanjšala možnosti za gospodarsko rast, zato so potrebne prilagoditve na trgu dela in področju izobraževanja, ki bodo zagotovile daljše ostajanje v delovni aktivnosti in učinkovito izkoriščanje sposobnosti vseh generacij.


Trije miti glede zaposlovanja starejših

Možnosti za delovno aktivnost posameznika pomembno določa povpraševanje po delovni sili, ki je odvisno od gospodarskih razmer. Eno izmed vodil pri oblikovanju usmeritev za politiko trga dela in izobraževanja je tudi preseganje treh mitov glede delovnih sposobnosti starejših:

1.    Slabše zdravstveno stanje starejših (po raziskavi SHARE se pri sedanjih generacijah duševno in fizično zdravje, ki je pomembno tudi za delo, začne občutno zmanjševati po 73. letu starosti),

2.     Starejši so manj produktivni (s prilagoditvijo delovnih mest oziroma nalog je mogoče bolje izkoristiti sposobnosti starejših, povezane predvsem z izkušnjami),

3.    S podaljševanjem delovne dobe se zmanjšuje število delovnih mest za mlade, t. i. lump of labour fallacy (staranje prebivalstva pomeni priložnost za razvoj novih storitev, proizvodov in s tem delovnih mest).

  • Za starejše zaposlene so zelo pomembne prilagodljive oblike dela. Za tiste, ki skrbijo tudi za svoje sorodnike, je pomembna predvsem prilagodljivost delovnega časa. (<a href='https://www.freepik.com/free-photo/senior-couple-hugging-at-home_857945.htm'>Designed by Freepik</a> )
    Za starejše zaposlene so zelo pomembne prilagodljive oblike dela. Za tiste, ki skrbijo tudi za svoje sorodnike, je pomembna predvsem prilagodljivost delovnega časa. (Designed by Freepik )

V nadaljevanju so predstavljeni nekateri poudarki strategije, ki so pomembni z vidika delodajalca. 


Prilagoditev delovnih mest in delovnega časa  

Pomanjkanje prilagodljivih oblik delovnega časa lahko pomeni oviro za daljšo delovno aktivnost in vključevanje na trg dela. Zaposleni imajo ob zaposlitvi lahko tudi druge obveznosti (na primer skrb za otroke, vnuke ali bolne sorodnike), ki jim ob neprilagodljivih oblikah dela otežujejo usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. To pri starejših lahko vpliva tudi na zgodnejši izstop s trga dela, pri mladih pa na odločitev za družino. Vlaganja delodajalcev v varstvo pri delu in prilagajanje delovnih mest potrebam starejših lahko prispevata k daljši delovni aktivnosti in manjšemu obsegu odsotnosti z dela (absentizem).

 

V Strategiji so v zvezi s tem opredeljene naslednje usmeritve za prilagoditev delovnih mest in delovnega časa:

  • uvajanje prilagodljivega delovnega časa in prostora, 
  • oblikovanje ustreznih pogojev dela(zagotavljanje varstva in zdravja na delovnem mestu),
  • omogočanje prilagodljivega delovnega časa in prostora zaposlenim, ki skrbijo za sorodnike ali sosede, 
  • prilagajanje delovnih mest in procesov starejši delovni sili in
  • prilagajanje delovnih mest in procesov zaradi tehnološkega napredka in digitalizacije.