Ključne novosti pokojninske reforme 2026–2045: kaj prinaša nova zakonodaja?

Tri ključne spremembe:

• Postopen dvig starostne meje za upokojitev od leta 2028 do 2035 (na 62 oz. 67 let).

• Višji odmerni odstotek – do 70 % do leta 2035, z možnostjo dodatnih povečanj.

• Podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojnine na 40 let (z izločitvijo 5 najslabših let).

V začetku januarja 2026 se je začela uporabljati novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki postopno uvaja pomembne spremembe v slovenski pokojninski sistem. Reforma bo v celoti zaključena leta 2045.

V nadaljevanju predstavljamo najpomembnejše novosti za zaposlene in delodajalce.

Starostna upokojitev: postopno zviševanje pogojev

V letih 2026 in 2027 pogoji za starostno upokojitev ostajajo enaki kot v letu 2025:

• 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa, ali

• 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe

   

Postopen dvig starostne meje (2028–2035)

Od leta 2028 dalje se bo starostna meja vsako leto zvišala za tri mesece, dokler leta 2035 ne bo znašala:

• 62 let (ob 40 letih pokojninske dobe)

• 67 let (ob najmanj 15 letih zavarovalne dobe

Možnosti znižanja starosti

Predpisano starost je v letu 2026 možno znižati zaradi naslednjih osebnih okoliščin:

• skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki ima državljanstvo Republike Slovenije.

Starostna meja se zniža za:

Do znižanja starosti je upravičena ženska, moški pa le, če je dlje časa užival nadomestila iz naslova starševstva. Znižanja starostne meje zaradi otrok v primeru posvojitve biološki starši ne morejo uveljavljati.

• služenja obveznega vojaškega roka.

Starostna meja se zniža za dve tretjini dejanskega trajanja.

Po novem lahko to znižanje uveljavljajo tudi ženske, ne zgolj moški.

• vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti.

Starostna meja se zniža za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.

Pokojninska reforma predvideva postopen dvig starostne meje za upokojitev s 60 let na 62 let (s 40 leti pokojninske dobe) in s 65 let na 67 let (z vsaj 15 leti zavarovalne dobe).

Predpisano starost bo možno znižati na račun naslednjih okoliščin:

• skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki ima državljanstvo Republike Slovenije.

• vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti.

Starostna meja se zniža za celotno obdobje dela oz. vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 20. letom.

• služenje obveznega vojaškega roka: Zavarovanci in zavarovanke, ki so služili obvezni vojaški rok, lahko znižajo starost za 2/3 njegovega dejanskega trajanja.

Starostni meji se bosta začeli zviševati leta 2028, postopoma, za tri mesece letno do vključno leta 2035); in sicer:

Odmerni odstotek: višje pokojnine v prihodnje

Trenutno odmerni odstotek za oba spola za 40 let pokojninske dobe brez dokupa znaša 63,5 odstotka. Z reformo se postopoma zvišuje  odmerni odstotek na 70 odstotkov do leta 2035. Odmerni odstotek se prične zviševati v letu 2028 in se zvišuje za 0,75 odstotne točke.

Dodatne možnosti zvišanja odmere

S pokojninsko reformo se uvajajo dodatne možnosti za zvišanje odmernega odstotka:

• nadaljevanje delovnega razmerja tudi po tem, ko posameznik dopolni 40 let pokojninske dobe; in sicer:
  • v 41., 42. in 43. letu pokojninske dobe se za vsakih 6 mesecev dopolnjene dobe odmerni odstotek poveča za 1,5 odstotne točke. Zavarovanec, ki bo imel 43 let pokojninske dobe, bo tako po novem prejel kar 79 % svoje pokojninske osnove

To velja tudi za posameznike, ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe (v prehodnem obdobju do 2034 pokojninske dobe brez dokupa), niso pa še izpolnili starostnega pogoja.

• Skrb za otroka v prvem letu: tisti od staršev, ki je v večji meri koristil nadomestila iz naslova starševstva in ni uveljavljal skrbi za otroka za nižanje starostne meje, lahko uveljavlja višji odmerni odstotek, in sicer:
  • 1,6 odstotne točke za vsakega otroka, pri čemer število otrok ni več omejeno na tri otroke.

Ob sporazumnem dogovoru lahko dodatni odmerni odstotek uveljavi moški, ne glede na pogoj uživanja nadomestila iz naslova starševstva.

• Služenje obveznega vojaškega roka: Kdor ne bo uveljavljal obveznega služenja vojaškega roka za nižanje starostne meje, ga lahko uveljavlja za višanje odmernega odstotka; in sicer:
  • od 5 do manj kot 9 mesecev za 0,8 odstotne točke,
  • od 9 do manj kot 12 mesecev za 1,2 odstotne točke,
  • od 12 do manj kot 15 mesecev za 1,6 odstotne točke in
  • od 15 mesecev ali več služenja obveznega vojaškega roka za 2 odstotni točki.

Referenčno obdobje: daljše obdobje za izračun pokojnine

V letu 2026 in 2027 se za izračun pokojninske osnove upoštevajo osnove iz katerih koli zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša. Novost je, da se ne upošteva osnov iz opravljanja dijaškega in študentskega dela, če je v koledarskem letu dopolnjena doba samo na tej podlagi, pri nadomestilih za brezposelnost se kot osnova za izračun povprečja upošteva plača, ki jo je imel zavarovanec pred začetkom prejemanja nadomestil, starševsko nadomestilo in skrajšani delovni čas zaradi skrbi za otroka se preračuna na polni delovni čas, pri invalidskih pokojninah se ne upošteva osnov iz obdobij, krajših od šest mesecev.

Od leta 2028 se postopno podaljšuje referenčno obdobje (obdobje za izračun pokojninske osnove) na 40 let. Pri izračunu se bo odštelo pet najslabših let, ki niso nujno zaporedna. Spremembe bodo uvedene postopoma do 2035, vzporedno z višanjem odmernih odstotkov in daljšanjem starostnih meja za upokojitev.

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje

Delodajalci, ki imajo zaposlenih več kot deset delavcev in za svoje zaposlene nimajo vzpostavljenega kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, morajo najkasneje do 1. januarja 2028 opraviti kolektivno dogovarjanje glede vzpostavitve kolektivnega dodatnega zavarovanja.

V imenu zaposlenih odloča o sklenitve pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta pogodbe reprezentativni sindikat pri delodajalcu oz. drugi predstavniki zaposlenih pri delodajalcu. Če v okviru kolektivnega dogovarjanja pride do sklenitve pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega zavarovanja, mora delodajalec z upravljavcem pokojninskega sklada skleniti posebno pogodbo o financiranju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja. Zaposleni se vključi v pokojninski načrt z dnem vplačila v pokojninski sklad, na podlagi pokojninskega načrta delodajalca, ki je oblikoval pokojninski načrt. Obstaja tudi možnost, da zaposleni s pisno izjavo zahteva, da ga delodajalec ne vključi v pokojninski načrt.

Če v okviru kolektivnega dogovarjanja ne pride do sklenitve pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega zavarovanja, delodajalec in predstavniki zaposlenih pri delodajalcu, podpišejo izjavo, da ni prišlo do dogovora o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta, ki jo delodajalec posreduje Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.

Invalidske, vdovske in družinske pokojnine

Spreminja se najnižji znesek invalidske pokojnine; in sicer z 41 % na 50 % od najnižje pokojninske osnove. Ukrep velja za obstoječe invalidske upokojence, vpliva pa tudi na kmete, zavarovane za ožji obseg pravic. Enako velja tudi za uživalce vdovskih in družinskih pokojnin ter za uživalce nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki jim je bila kot osnova za pokojnine oz. nadomestila upoštevana invalidska pokojnina.

Za nove invalidske upokojence se zvišuje odmera z 41 % na 44 % od pokojninske osnove; v letu 2029 pa na najmanj 50 %.

V letu 2026 se bo zvišala odmera vdovskih pokojnin; in sicer se bo dvignila s 70 % na 75 %; v letu 2027 pa bo odmera za vdovsko pokojnino znašala 80 %.

Enako se zvišuje tudi odmera družinskih pokojnin. Odmera v letu 2026 za enega družinskega člana znaša 75 %, za dva člana 85 % in za tri ali več članov 95 %; v letu 2027 pa odmera za enega družinskega člana znaša 80 %, za dva člana 90 % in za tri ali več družinskih članov 100 odstotkov.

Uvaja se t.im. »administrativna upokojitev« v  primeru, ko posameznik dopolni 62 let starosti, in ob pogoju, da ni vključen v obvezno zavarovanje ter je v zadnjih desetih letih vsaj osem let užival nadomestilo iz invalidskega zavarovanja kot brezposelna oseba.

Brezposelnim delovnim invalidom, ki bodo uveljavljali nadomestilo iz invalidskega zavarovanja po 30 dneh od dolžnosti prijave pri Zavodu RS za zaposlovanje, se bo nadomestilo priznalo oziroma izplačevalo od dneva prijave pri Zavodu RS za zaposlovanje. Pred ZPIZ-2O ti delovni invalidi ob zamudi roka niso bili upravičeni do izplačila nadomestila iz invalidskega zavarovanja.

Dokup zavarovalne dobe

Od leta 2026 bo mogoče dokupiti do tri leta zavarovalne dobe za izpolnitev pogojev ali ugodnejšo odmero pokojnine.

Zimski dodatek

Uvaja se nova pravica; in sicer zimski dodatek, ki bo izplačan vsem upokojencem v enakem znesku. Znesek zimskega dodatka se bo postopoma dvigoval: od 150 € v letu 2025 do 250 € v letu 2030.

Kaj pomeni reforma za zaposlene in delodajalce?

Pokojninska reforma prinaša:

• daljšo delovno aktivnost,

• višje odmere za daljše delo,

• večjo vlogo celotne delovne dobe pri izračunu pokojnine,

• okrepljeno odgovornost delodajalcev pri kolektivnem dodatnem zavarovanju.

Za podjetja in kadrovske službe to pomeni potrebo po pravočasnem informiranju zaposlenih ter strateškem načrtovanju kadrovskih politik.

Če želite preveriti, kako spremembe vplivajo na vaše zaposlene ali organizacijo, vam pri Kadringu z veseljem pomagamo s strokovnim svetovanjem.