Menu

Mobing na delovnem mestu – kam po pomoč?

24. 11. 2016

Kaj sploh je mobing?

Mobing (angleško mobbing) je izraz za neetično in sovražno komunikacijo med sodelavci ali med podrejenim in nadrejenim. Gre za psihično šikaniranje, izživljanje, spolno nadlegovanje in kršenje pravic na delovnem mestu. Da lahko neetično komunikacijo označimo za mobing, se mora le-ta tedensko ponavljati v daljšem časovnem obdobju (vsaj šest mesecev). Žrtve se v primeru mobinga počutijo ponižane, ogrožene ali zatirane. Posledice dolgotrajnega mobinga se kažejo v duševnih, psihosomatskih in socialnih težavah.

Mobing načeloma poteka v naslednjih fazah:

1.      Konflikt ali začetni dogodek,

2.     Psihični pritisk in žalitve,

3.     Vključitev vodstva,

4.     Žrtve postanejo v očeh sodelavcev in nadrejenih nezanesljive in problematične,

5.      Odpoved pogodbe (žrtev se posledice psihičnega nasilja poznajo pri delovni storilnosti, kar nadrejeni zaznajo in ga izločijo).

Vrste mobinga

- Horizontalni mobing – je mobing med sodelavci, ki so na enakem delovnem položaju. Pogosto je vzrok za takšen mobing ljubosumje.

- Vertikalni mobing – je mobing, ki poteka na relaciji med nadrejenimi in podrejenimi (možen je v obe »smeri«).

- Zunanji mobing – je mobing, ki vključuje »zunanje osebe«. Najpogosteje se z njim soočajo v javnih ustanovah: šolstvo (učitelji / starši otrok), zdravstvo (zdravniki / pacienti) … 

Kaj storiti?

Če ste žrtev mobinga, ne obotavljajte. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pravi, da je vsakršna oblika spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu prepovedana. Tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) jasno nalaga obveznosti delodajalcu, ki mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

Žrtev mora zavzeti aktivno vlogo in ukrepati. Pomembno je, da si vsako nasilno dejanje zabeleži. Shraniti je potrebno vso dokumentacijo (e-maili, obiski pri zdravniku zaradi psihičnega pritiska ipd.), ki dokazuje mobing na delovnem mestu. Morebiti se žrtev lahko zaupa sodelavcu, prijatelju … ali pa se neposredno sooči s povzročiteljem. V tem primeru je dobro, da pri soočenju sodeluje tudi predstavnik sindikata. Če pogovor ne obrodi sadov, se žrtev lahko pisno pritoži. Težava je le, če bodo pritožbo v roke prejeli prav nadrejeni, ki so hkrati tudi povzročitelji mobinga. Takrat pa ostane na voljo le še pravna pomoč – pritožba na inšpektorat za delo, tožba, ovadba suma kaznivega dejanja …).

Vsekakor pa je pomembno tudi zdravo življenje (veliko gibanja in zdrava prehrana) za lažje obvladovanje stresnih situacij. Če pa želite o mobingu še kakšno informacijo več, pa se lahko obrnete tudi na društvo SOS (telefon: 031 722 333, vsak torek od 17.00 do 20.00).), ki ima za te potrebe svetovalno linijo za nasilje na delovnem mestu. Lahko pa vam pomaga tudi informacijska pisarna za preprečevanje mobinga, ki pri nas deluje že od leta 2007. Pomagamo vam s svetovanjem pri sprejemanju ukrepov za preprečevanje, prepoznavanje in odpravljanje mobinga. Prav tako nudimo brezplačno zunanjo strokovno pomoč žrtvam mobinga.