Menu

Delovna mesta prihodnosti

Interpersonalne veščine postajajo ključne za dobro opravljanje dela

Kakšna znanja bodo delodajalci iskali v prihodnje? Tehnična znanja in hkrati dobre interpersonalne veščine. Slednje postajajo vse bolj pomembne, z njimi povezani poklici pa so tisti, kjer plače rastejo.

Morda so bila nekoč tehnična znanja res zagotovilo za dobro plačano delo. A so danes razmere pogosto povsem drugačne. Ker je z napredkom tehnologije možno marsikatero opravilo avtomatizirati, zgolj tehnična znanja za uspeh ne bodo dovolj. Bolj kot kdajkoli so pomembne dobre interpersonalne sposobnosti: jasna komunikacija in sposobnost timskega dela. Tako je prepričan David Deming, profesor ekonomije na Harvardu in avtor poročila “The Growing Importance of Social Skills in the Labor Market.”

V ZDA do leta 2020 polovica služb ogroženih zaradi avtomatizacije

To seveda ne pomeni, da so tehnična znanja manj zaželena. Računalniška in matematična znanja ter znanja iz drugih tehničnih področij so še vedno izredno dobra investicija in zaposleni na teh področjih še vedno zaslužijo več. A so interpersonalne sposobnosti pomembno dopolnilo k tehničnim znanjem. Kakšen je torej recept za dobro plačano delovno mesto? Ustrezna tehnična znanja in dobre interpersonalne veščine. Teh računalniki pač ne morejo nadomestiti. Veščine komuniciranja in sodelovanja z drugimi so tako vaše ključno orodje v boju proti ostri konkurenci: vzponu tehnologije in avtomatizacije dela. Po napovedih raziskovalcev iz Oxforda bo v ZDA v roku 20-ih let vsaj polovica služb ogroženih zaradi avtomatizacije.

Od rutinskih do intenzivno-storitvenih del

Ključno vprašanje je, katere socialne veščine so najbolj pomembne in bi jim delodajalci morali posvečati več pozornosti? Deming se je za to posvetil natančnejšemu definiranju, katere mehke veščine so nujne za uspeh na delovnem mestu. Na začetku svoje študije je delovna opravila razdelil v štiri skupine: rutinska, nerutinsko-analitična, intenzivno-storitvena in v takšna, ki terjajo intenzivno uporabo socialnih veščin. Rutinska dela (skrb za evidence, delo za tekočim trakom, obračuni plač …) so ponavljajoča se dela in zato obstaja največja verjetnost, da bodo v prihodnje povsem avtomatizirana, delovna mesta pa ukinjena. Po drugi strani pa nerutinska dela terjajo več abstraktnega mišljenja (npr. programiranje). Dela, ki terjajo veliko interpersonalnih sposobnosti, pa zahtevajo prepričevanje drugih in koordinacijo dela z drugimi. Prav tako intenzivno-storitvena dela zahtevajo veliko pomoči drugim in dela s strankami.

Kje rastejo plače 

Medtem ko potrebe po nekvalificiranih delavcih za opravljanje rutinskih del (npr. del za tekočim trakom) v ZDA upadajo že nekaj desetletij, raste število delovnih mest, ki sodijo med nerutinska-analitična dela. V tem segmentu so rasle tudi plače, vsaj v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Od leta 2000 naprej pa se je rast plač v tehničnih poklicih upočasnila. Deming je v svoji raziskavi ugotovil, da se je zaposlenost najbolj povečala pri tistih delovnih mestih, ki terjajo tudi visoko stopnjo interpersonalnih veščin. Denimo odvetniki, zdravniki, managerji, svetovalci … Medtem ko so delovna mesta, ki terjajo zgolj matematična znanja, a malo socialnih veščin (računovodje, električarji …) doživela upad tako pri plači kot odpiranju novih delovnih mest.