Menu

Izjava o varnosti in ocena tveganja

Vsak delodajalec mora pisno oceniti tveganja

Zakon varnosti in zdravju pri delu v 17. členu določa obveznost delodajalca, da pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu.

Izjavo o varnosti mora izdelati in sprejeti v pisni obliki vsak delodajalec. Z izjavo o varnosti delodajalec določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu (preprečevanje nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanje in usposabljanje delavcev, dajanje navodil, ustrezna organiziranost in zagotavljanje potrebnih materialnih sredstev v ta namen). Dopolnjevati jo mora ob vsaki spremembi podatkov, na katerih je ocenjevanje temeljilo, ko obstoječi preventivni ukrepi niso zadostni oziroma ustrezni in ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja. Sestavni del izjave o varnosti je tudi ocena tveganja.

Delodajalec je v izjavi o varnosti dolžan določiti tudi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.

V družbi Kadring, d. o. o., imamo strokovnjake, ki so specializirani za to področje.

Z globo od 2.000 do 40.000 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec, ki:

  • pisno ne oceni tveganj, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu (prvi odstavek 17. člena),
  • ne popravi in ne dopolni ocene tveganja vsakokrat, ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni, ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo, in ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja (drugi odstavek 17. člena),
  • po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu ne izdela in ne sprejme izjave o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki (tretji odstavek 17. člena),
  • v izjavi o varnosti z oceno tveganja ne določi posebnih zdravstvenih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati delavci za delo v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela (četrti odstavek 17. člena),
  • v izjavi o varnosti k oceni tveganja ne predloži zapisnika o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki (peti odstavek 17. člena),
  • ne objavi izjave o varnosti z oceno tveganja na običajen način ali jo v delu, ki se na njih nanaša, ne posreduje delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako novo zaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu in v delovnem procesu ob začetku dela (prvi odstavek 18. člen),
  • ne omogoči delavcu na njegovo zahtevo vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja (drugi odstavek 18. člena). 

Spletno orodje za izdelavo ocene tveganja

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je s sodelovanjem socialnih partnerjev razvilo OiRA - spletno aplikacijo za izdelavo ocene tveganja. Interaktivno orodje je namenjeno ocenjevanju tveganja v posameznih gospodarskih dejavnostih. Je brezplačno, enostavno za uporabo ter namenjeno predvsem mikro in malim podjetjem. 

Orodje OiRA je dinamično orodje, ki se lahko spreminja skladno s spremembo zakonodaje ali zaradi drugih okoliščin na področju varnosti in zdravja pri delu.

Komu je orodje OiRA namenjeno?

Orodje OiRA lahko uporabi vsakdo, ki želi oceniti tveganja, povezana z zdravjem in varnostjo, ki morda obstajajo v njegovem delovnem okolju.

Vendar pa je orodje OiRA oblikovano tako, da najbolj koristi manjšim podjetjem.

Orodje OiRA je oblikovano posebej tako, da jim je v pomoč pri ocenjevanju tveganj pri delu in pri pripravi dokumentirane ocene tveganja, ki vključuje načrt ukrepov, narejen po meri za potrebe podjetja.

V portal lahko vstopite TUKAJ.

Projekt je bil s strani Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu s sedežem v Bilbao-u predstavljen leta 2011. Republika Slovenija je k projektu pristopila s podpisom memoranduma leta 2012. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je s tem prevzelo vlogo skrbnika projekta. V projekt so vključeni tudi socialni partnerji.
Se bojite obiska inšpektorja s področja varnosti in zdravja pri delu?

Z našim sodelovanjem boste mirno spali, vaši zaposleni pa bodo varni in zadovoljni na svojem delovnem mestu!