Varnost in zdravje pri delu

Skrb za varnost in zdravje pri delu za delodajalca ni zgolj obveznost, ki jo mora izpolniti v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu.

Primerni tehnični, organizacijski in vzgojnoizobraževalni ukrepi za varno in zdravo delo prinašajo podjetju tudi veliko prednosti, na primer:

• večjo produktivnost,
• kakovostnejše izdelke,
• večji ugled podjetja,
• večjo konkurenčnost,
• boljše gospodarjenje,
• zadovoljstvo zaposlenih.

Prav ti dejavniki:

1. lahko odločilno prispevajo k doseganju boljšega ekonomskega učinka, ki je poglavitni cilj vsakega podjetja,
2. nudijo prijaznejše in varnejše delovno okolje, ki bistveno zmanjša število in posledice nezgod pri delu.

Varnost in zdravje pri delu določajo načela, pravila in dejavnosti, ki morajo posamezniku (delavcu) omogočiti uspešno opravljanje poklicnega dela s polnim delovnim učinkom in brez škode za njegovo zdravje od prvega delovnega dne do konca delovne dobe, pa tudi po delovni dobi.

Temeljni cilj Zakona o varnosti in zdravju pri delu ter naše dejavnosti je zagotavljanje take ravni varnosti in zdravja pri delu, da delavec med delom in po preteku delovne dobe ni prizadet zaradi opravljanja svojega dela.

Storitve

Tehniška varnost

• pregledi in preskusi delovne opreme (strojev, naprav …) po namestitvi in pred prvim zagonom ter ob premestitvah
• redni kontrolni pregledi in preskusi, pa tudi posebni pregledi delovne opreme

Storitve

Ocena tveganja
Izjava o varnosti z oceno tveganja je ključna zahteva Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99, 64/01), ki jo mora izvesti in periodično obnavljati vsak delodajalec. Vsak delodajalec mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti v pisni obliki, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ter jo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja.

Njen namen je spoznavanje razmer varnosti in zdravja pri delu, oblikovanje strategije ukrepanja in stalno izboljševanje delovnih razmer. Ocena tveganja torej ni enkraten proces. Vsakokratna ocena tveganja odraža trenutno stanje varnosti in zdravja pri delu, hkrati pa z ukrepi, ki so njen sestavni, bistveni del, zagotavlja njegovo nenehno izboljševanje.

Ne nazadnje je ocena tveganja vključena tudi v standard OHSAS 18001, ki obravnava sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu.

Kaj obsega ocenjevanje tveganja
Ocenjevanje tveganja obsega:

• opredelitev nevarnosti,
• opredelitev delovnih mest in delavcev, ki so izpostavljeni tveganju,
• ocenitev ravni oziroma stopnje tveganja,
• določitev potrebnih ukrepov za preprečevanje oziroma zmanjševanja tveganja,
• revizijo v primeru sprememb tehnoloških postopkov in ob uvajanju novih tehnologij.

Storitve

• izdelava strokovnih podlag za izjavo o varnosti z oceno tveganja
• izdelava revizij ocene tveganja
• izobraževanje

Sistemi vodenja varnosti in zdravja pri delu

Storitve

• OHSAS 18001 – sistemi vodenja varnosti in zdravja pri delu

Usposabljanje za varno in zdravo delo (24. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu)
Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delo, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

Usposabljanje za varno in zdravo delo spada med najpomembnejše splošne varnostne ukrepe.

Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati ter spreminjati njegovo vsebino glede na nove oblike in vrste nevarnosti.

Storitve

• svetovanje pri izdelavi programov ali izdelava programov usposabljanja
• usposabljanja zaposlenih za varno in zdravo delo, s preskusom usposobljenosti
• usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom
• strokovna usposabljanja za upravljavce dvigal, avtodvigal in viličarjev
• vodenje evidenc usposobljenosti

Osebna varovalna oprema
V mnogih primerih se delodajalci tveganjem, ki nastopajo pri izvajanju dejavnosti, ne morejo izogniti drugače kot z uporabo osebne varovalne opreme. Pred dajanjem osebne varovalne opreme na trg mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik izpolniti zakonske zahteve. Slednje so podane v Pravilniku o osebni varovalni opremi (Uradni list RS, št. 97/00, 73/03) in so odvisne od kategorije, v katero spada oprema.

Vsa osebna varovalna oprema je razvrščena v tri kategorije (I, II in III). Kategorije se med seboj razlikujejo glede na tveganja, pred katerimi naj osebna varovalna oprema varuje.

Storitve

• svetovanje pri izbiri ustrezne osebne varovalne opreme
• usposabljanje zaposlenih

Zdravniški pregledi
Delodajalec mora delavce napotiti na redne zdravniške preglede v skladu z zahtevami Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS 56/99 in nad.) in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Delodajalec mora voditi evidenco o preventivnih zdravniških pregledih delavcev.

Storitve

• izpolnjevanje napotnic za zdravniške preglede
• vodenje evidence zdravniških pregledov
• sodelovanje pri izvedbi zdravstvene ocene delovnih mest

Delovne nezgode
Na podlagi določila 27. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99) mora delodajalec prijaviti na Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) vsako smrtno nezgodo, vsako nezgodo pri delu, katere posledica je več kot tridnevna odsotnost delavca z dela, vsako kolektivno nezgodo pri delu (poškodovanih več delavcev, ne glede na število dni odsotnosti z dela) in vsak nevaren pojav (to je dogodek, ob katerem je ali bi lahko nastala premoženjska škoda večje vrednosti, je ali bi lahko bila ogrožena zdravje in življenje delavca oziroma bi lahko prišlo do poškodbe delavca, zaradi katere bi bil delavec nezmožen za delo).

• Analiza delovnih nezgod in ugotavljanje temeljnega vzroka
• Svetovanje pri opredelitvi korektivnih in preventivnih ukrepov
• Prijava delovnih nezgod na IRSD
• Izpolnjevanje obrazca ER-8 in distribucija
• Vodenje evidenc

Evidence in poročila
39. člen ZVZD (Uradni list RS, št. 56/99 in nad.)
Delodajalec mora voditi evidenco o:

1. periodičnih preiskavah kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti;
2. periodičnih preizkusih in pregledih delovne opreme;
3. preizkusih in pregledih sredstev in opreme za osebno varnost pri delu;
4. opravljenem usposabljanju za varno delo in preizkusih praktičnega znanja;
5. posebnih zdravstvenih zahtevah iz 16. člena tega zakona;
6. preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev;
7. poškodbah pri delu, kolektivnih nezgodah, nevarnih pojavih, ugotovljenih poklicnih
8. boleznih in o boleznih v zvezi z delom ter o njihovih vzrokih; 8. obvestilih iz 26. člena tega zakona;
9. nevarnih snoveh, ki jih uporablja, če tako določajo posebni predpisi.

Storitve

Vodenje zahtevanih evidenc

Varstvo pred požarom
Vsako leto požari in eksplozije povzročijo ogromno škodo na materialnih dobrinah v naravnem, bivalnem in delovnem okolju. Pogosto požari zahtevajo tudi poškodbe ljudi in človeška življenja. Ogenj že zelo dolgo spremlja človeka, mu omogoča življenje in ekonomski razvoj, lahko pa ves trud tudi zelo hitro uniči, s čimer povzroči veliko materialno škodo ali celo katastrofo. Zaradi številnih negativnih posledic, ki jih povzročajo požari, je zelo pomembno, da se izvajajo različne dejavnosti na področju varstva pred požarom. Zagotoviti je treba osnovni cilj varstva pred požarom, ki je varovanje ljudi, živali, okolja in premoženja pred požarom in eksplozijo. Ta cilj je dosegljiv in uresničljiv z izvajanjem ustreznih ukrepov varstva pred požarom, ki so zlasti gradbeni, tehnološki, tehnični in organizacijski. Temeljni namen izvajanja ukrepov za varstvo pred požarom je zmanjšanje požarnega tveganja ter zagotavljanje ustrezne in ekonomsko upravičljive stopnje požarne varnosti. Statistične ugotovitve kažejo, da je človek povzročitelj kar 80 do 85 odstotkov vseh požarov. Tudi zato je požarna preventiva toliko pomembnejša.

Storitve

• svetovanje pri izdelavi programov ali izdelava programov usposabljanja
• vodenje evidenc
• usposabljanje zaposlenih in pisni preizkus usposobljenosti iz varnosti pred požarom
• izdelava požarnega reda