Menu

Ker vedeti več stane manj

Ocena kemijskih škodljivosti na delovnem mestu in izvajanje biološkega monitoringa

12. 2. 2018

Opredelitev in izvajanje biološkega monitoringa je ena izmed obveznosti delodajalca, ki ga določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), v povezavi s Pravilnikom o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Ur. list RS, št. 100/01, št. 39/05, 53/07, 102/10 in 38/2015).

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 5. členu delodajalca zavezuje, da mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Med zelo pomembne ukrepe, ki jih mora zagotoviti delodajalec v namen varovanja zdravja zaposlenih  zagotovo sodi izdelava kemijske ocene tveganja in izvajanje  bioloških monitoringov.

Kemijska ocena tveganja[1]:

Delodajalec mora pred pričetkom izvajanja vsake dejavnosti ugotoviti, ali so na delovnem mestu prisotne nevarne kemične snovi. Če delodajalec ugotovi njihovo prisotnost, mora oceniti tveganje za varnost in zdravje delavcev, ki ga predstavlja prisotnost kemičnih snovi na delovnem mestu.

Delodajalec mora pri oceni tveganja upoštevati:

  • nevarne lastnosti kemičnih snovi,
  • podatke o varnosti in zdravju, ki jih priskrbi dobavitelj (npr. ustrezne varnostne liste)
  • raven, vrsto in trajanje izpostavljenosti,
  • količino kemičnih snovi,
  • druge okoliščine pri delu s kemičnimi snovmi,
  • mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost in/ali biološke mejne vrednosti,
  • učinek preventivnih ukrepov, ki so/bodo sprejeti,
  • rezultate že uvedenega zdravstvenega nadzora, če so na razpolago.

Pri dejavnostih, pri katerih prihaja do izpostavljenosti več nevarnim kemičnim snovem mora delodajalec oceniti tveganje, ki ga predstavlja kombinacija tveganj zaradi vseh kemičnih snovi.

Ocena tveganja mora biti dokumentirana.

Delodajalec mora zagotoviti zdravstveni nadzor tistih delavcev, za katere rezultati ocene tveganja pokažejo, da obstaja tveganje za njihovo zdravje zaradi dela z nevarnimi snovmi. Prisotnost nevarnih snovi v organizmu določamo z biološkim monitoringom. Biološki monitoring izpostavljenosti predstavlja v ožjem pomenu besede merjenje in ocenjevanje vsebnosti določene kemične snovi ali njenih metabolitov v biološkem materialu z namenom, da ocenimo dejansko izpostavljenost – notranji odmerek in tveganje za zdravje s primerjanjem notranjega odmerka z biološkimi mejnimi vrednostmi (npr. določanje koncentracij svinca v krvi in urinu; določanje koncentracij ksilena v krvi in metabolita metilhipurne kisline v urinu)[2]. V širšem pomenu besede pa koncept biološkega monitoringa zajema poleg ocene notranjega odmerka tudi odkrivanje zgodnjih reverzibinih bioloških učinkov (biološki efektivni odmerek).

Biološki monitoring

Biološki monitoring bi lahko podal odgovore predvsem na sledeča vprašanja[3]:

  • kolikšna je količina nevarnih kemičnih snovi, ki jih delavec vdihne (inhalacijska), količina nevarnih kemičnih snovi, ki gredo skozi kožo (dermalna) ali z zaužitjem (oralna),
  • kolikšen je biokemični in biološki učinek zaradi izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem,
  • kolikšne so individualne razlike v metabolizmu nevarnih kemičnih snovi,
  • kolikšna je učinkovitost tehničnih in osebnih zaščitnih ukrepov,
  • kakšna je individualna higiena, pri ravnanju z nevarnimi kemičnimi snovmi.

Pravilnik določa, da je biološki monitoring obvezen oz. vedno potreben, ko[4]:

  • so delavci izpostavljeni svincu ali njegovim spojinam,
  • kadar izvajalec medicine dela na podlagi zdravstvene ocene tveganja ugotovi:
    • da je izpostavljenost delavca nevarnim kemičnim snovem takšna, da se ugotovljena bolezen ali znaki bolezni lahko pripišejo izpostavljenosti,
    • da obstaja verjetnost, da se bolezen ali znaki bolezni lahko pojavijo pod posebnimi pogoji dela,
    • da diagnostični postopek ne predstavlja tveganja za zdravje delavca in
    • da so delavci pri delu izpostavljeni tistim nevarnim kemičnim snovem, za katere je uvedena zavezujoča mejna vrednost iz priloge II Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu.

Ocena tveganja z izjavo o varnosti in biološki monitoring[5]

Delodajalci skupaj z izvajalcem medicine dela na podlagi pridobljenega seznama nevarnih kemičnih snovi, pogojev uporabe nevarnih kemičnih snovi, pregleda vsebine varnostnih listov ter ogleda delovnih mest, ki ga opravi izvajalec medicine dela, definirajo snovi, kjer se bo izvedel biološki monitoring. Kriteriji morajo biti opredeljeni v izjavi o varnosti z oceno tveganja. Predpisane zahteve so določene v prilogi II Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu.

Zahteva IRSD je, da se v oceni tveganja za vsak snov oz. metabolit določi postopek izvedbe biološkega monitoringa.

Pomembno: Od 2.000 do 60.000 € znaša globa za pravno osebo, če ne določi biološkega monitoringa oziroma ga ne izvaja.

Viri:

[1] Pravilnikom o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Ur. list RS, št. 100/01, št. 39/05, 53/07, 102/10 in 38/2015).

[2] WHO, 1996; Bilban, 1999; Greenberg, 2003; Rom, 2007; Dong , 2014; Stacey in Winder, 2014; Bilban, 2015; Franko in Dodič Fikfak, 2015b

[3] Povzeto po predavanju mag. Lidija Korat, inšpektorica-svetnica in vodja območne enote, Biološki monitoring z vidika inšpektorja za delo,

[4] Pravilnikom o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Ur. list RS, št. 100/01, št. 39/05, 53/07, 102/10 in 38/2015).

[5] Povzeto po predavanju mag. Lidija Korat, inšpektorica-svetnica in vodja območne enote, Biološki monitoring z vidika inšpektorja za delo,

  • Pomembno: Od 2.000 do 60.000 € znaša globa za pravno osebo, če ne določi biološkega monitoringa oziroma ga ne izvaja. Vir foto: <a href="https://www.freepik.com/free-photo/cheerful-multiracial-medics-with-microscopes_1915461.htm">Designed by Freepik</a>
    Pomembno: Od 2.000 do 60.000 € znaša globa za pravno osebo, če ne določi biološkega monitoringa oziroma ga ne izvaja. Vir foto: Designed by Freepik
Ker vedeti več stane manj