V Uradnem listu št. 102 z dne 24. 12. 2015 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B), ki je začel veljati 1. 1. 2016 in ki prinaša novosti predvsem na področju t.i. »dvojnega statusa«, to je področja ureditve za osebe, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, a so kljub temu delovno aktivni in zavarovani, ter na področju poklicnega zavarovanja.

Tako je od 1. 1. 2016 omogočeno izplačilo 20 % pokojnine vsem zavarovancem, ki so obvezno vključeni v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po ZPIZ-2 ali so izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1, če se za to odločijo. 20 % starostne ali predčasne pokojnine  se mesečno izplačuje od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve. Del pokojnine se izplačuje do prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom. Izplačilo pa lahko uveljavi tudi oseba, ki je že uživalec starostne ali predčasne pokojnine, če se obvezno vključi v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas, in sicer v višini 20 % od že uveljavljene pokojnine.

Spremenjena je določba četrtega ostavka 391. člena ZPIZ-2, ki je določala, da kdor izpolnjuje pogoje za upokojitev po ZPIZ-1 in ZPIZ-2 ter se odloči za izplačilo 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine, s tem izgubi oziroma se odpove pravici do pokojnine po ZPIZ-1. Sedaj te omejitve ni več. Zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev po ZPIZ-1 in ZPIZ-2, se namreč lahko odloči, po katerem predpisu bo uveljavil tako izplačilo 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine kot tudi pravico do pokojnine po prenehanju obveznega zavarovanja. Odločil se bo seveda za uveljavitev izplačila kot tudi pravice do pokojnine, ki bo zanj ugodnejša.[1]

Delno pokojnino lahko uveljavlja vsak, ki bo ostal v zavarovanju sorazmerni del polnega delovnega oz. zavarovalnega časa, vendar najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko. Enako velja tudi za uživalce starostne, predčasne in vdovske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začnejo ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko.

Posamezniki, ki so uveljavljali izvzem iz zavarovanja po ZPIZ-1, in ki se jim je že dvakrat podaljšal rok za uskladitev dvojnega statusa (ZMEPIZ-1), bodo še naprej lahko opravljali dejavnost, vendar se bodo morali v roku 30 dni po uveljavitvi novele vključiti v zavarovanje vsaj za dve uri dnevno. Na ta način bodo izenačeni z vsemi ostalimi samostojnimi podjetniki in ostalimi zavarovanci ter bodo lahko ohranjali dejavnost pod enakimi pogoji kot vsi ostali.

Bistvene novosti na področju poklicnega zavarovanja, ko izhaja iz objave Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so zlasti:

1.     O novih delovnih mestih poklicnega zavarovanja in glede sprememb škodljivih vplivov obstoječih delovnih mest poklicnega zavarovanja bosta po novem odločali posebni komisiji. Dana je pravna podlaga za izvedbo analize posledic dela za zdravje delavcev za vsa obstoječa delovna mesta poklicnega zavarovanja. Na podlagi izvedene analize bo krovna komisija po uradni dolžnosti uvedla postopek ugotavljanja, ali so na teh delovnih mestih še izpolnjeni pogoji za poklicno zavarovanje.

2.     Uvaja se večji nadzor nad vključitvijo v poklicno zavarovanje in plačevanjem prispevkov poklicnega zavarovanja. Nadzor nad vključitvijo je v pristojnosti Inšpektorata RS za delo, ki lahko odredi sklenitev poklicnega zavarovanja od dneva nastopa dela na delovnem mestu, za katero je obvezno poklicno zavarovanje. V primeru neplačila prispevkov je določena izterjava neplačanih prispevkov za poklicno zavarovanje, ki jo izvrši pristojni davčni organ na predlog upravljavca sklada.

3.     Zvišana je najnižja poklicna pokojnina, in sicer na višino starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec poklicnega zavarovanja prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju za 40 let pokojninske dobe, povečana za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje.

4.     Možnost enkratnega izplačila zbranih sredstev se omejuje do višine 5.000 EUR. Če ima zavarovanec-član na osebnem računu zbranih več sredstev, se ta lahko porabijo za plačilo prispevka za dokup pokojninske dobe oziroma se prenesejo v dodatno zavarovanje, kjer zavarovanec-član pridobi pravico do dodatne pokojnine.

5.     Uvajajo se  solidarnostne rezerve z namenom vzpostavitve ravnovesje med presežki in primanjkljaji na računih posameznih zavarovancev-članov. Do sofinanciranja poklicne pokojnine iz solidarnostnih rezerv bodo upravičeni zavarovanci-člani, ki izpolnjuje vse pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, razen pogoja zadostnosti sredstev in so bili vključeni v poklicno zavarovanje najmanj 17 let.[1]

Poleg tega je dodana nova določba, ki se nanaša na odgovornost zavarovalnice za škodo zavodu, in sicer lahko zavod zahteva povrnitev povzročene škode od zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim sredstvom povzročil invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovane osebe, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje, ne glede na omejitve v zakonu, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.