Menu

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih ...

1. 5. 2020

Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo

Državni zbor je dne 28.4.2020 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Besedilo zakona, poslano Državnemu svetu, je dostopno na naslednji povezavi:

https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/b86499ccce51926b9de291178f5539016509e5183d66c9af563ccec2af10e70c

Zakon med drugim uvaja naslednje spremembe, pomembne za delodajalce:

-        definira pogoje dodelitve državne pomoči,

-        spreminjajo se pogoji za ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov:

·       Ukrep lahko uveljavljajo tudi delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in imajo manj kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020.

·       Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

·       Do ukrepa so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz drugega odstavka tega člena in imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah.

-        spreminja se obveznost vrnitve na delo med časom čakanja na delo, in sicer ima delavec v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu,

-        izrecno je določeno, da ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona velja za vse delavce višina nadomestila plače, določena z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo,

-        natančneje se definira delna oprostitev prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo, in krizni dodatek:

·       Za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, razen za delavce, ki so na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela zaradi višje sile, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tako delodajalca kot zavarovanca, od plač oziroma tistih nadomestil plač, ki bremenijo delodajalca, za obdobje veljavnosti ukrepov iz tega zakona. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija.

·       Če delavec ne dela cel mesec ali ukrepi ne trajajo cel mesec, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.

·       Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do kriznega dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

·       Zavezanci za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje, so za delavce, vključene v poklicno zavarovanje, oproščeni plačila prispevkov za poklicno zavarovanje od plače, zavezanci pa morajo hkrati z obračunom oddati tudi vlogo za uveljavljanje oprostitve.

·       Invalidska podjetja in zaposlitveni centri pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije uveljavljajo pravico do povračila mesečnega kriznega dodatka za vsakega zaposlenega invalida, ki dela.

-        subjekti, ki bodo uveljavili povračilo nadomestila plače delavcev na začasnem čakanju na delo in oprostitve plačila prispevkov na podlagi 28. člena zakona v povezavi s povračilom nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in na podlagi 38. člena zakona ali izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, morajo v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije. Prejeta sredstva morajo vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila. S tem se izloča iz omejitev izplačilo dela plač za poslovno uspešnost zaposlenim in vezanost te določbe na oprostitev plačila prispevkov za zaposlene, ki delajo in izplačilo kriznega dodatka.