Menu

Napotitev na delo ali službena pot?

5. 3. 2018

Naša delovnopravna zakonodaja izrecno ne definira razlike med začasno napotitvijo na delo v tujino in službeno potjo.

Iz določb ZDR-1 izhaja, da mora biti napotitev na delo v tujino med delavcem in delodajalcem dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi. V kolikor pogodba o zaposlitvi ne vsebuje takšnega določila, je potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi ali aneks k obstoječi pogodbi o zaposlitvi. V skladu z Uredbo (ES) št. 883/2004 sama podlaga za zavarovanje v tem primeru ni pomembna, saj sta tako delavec, začasno napoten na delo v tujino v skladu z 12. členom Uredbe, kot tudi delavec, napoten na delo v tujino z namenom sočasnega izvajanja zaposlitvene dejavnosti v dveh ali več državah članicah EU v skladu s 13. členom Uredbe, v istem delovnopravnem položaju na podlagi določil ZDR-1.

Sodna praksa

ZDR-1 v svojih določilih določa, da je delavec upravičen do povračila stroškov v zvezi z delom. Sem spadajo tudi stroški, ki nastanejo na službenem potovanju. Iz primerov sodne prakse je razvidno, da je za službeno potovanje mogoče šteti le tisto pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi.

Poudariti moramo, da sam čas napotitve ni odločilen pri presojanju ali gre za napotitev na delo v tujino ali za službeno pot. Upoštevati je potrebno predvsem vsebino dela in kraj opravljanja dela.

Kriteriji

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pripravili kriterije, na podlagi katerih lahko razlikujemo med napotitvijo na delo v tujino in službeno potjo, z opozorilom, da ne gre za zaključen krog okoliščin.

KRITERIJ

NAPOTITEV NA DELO V TUJINO

SLUŽBENA POT

Vrsta dela delavca

Delo se opravlja kot čezmejno izvajanje storitve v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi družbe

Delo je potrebno za obstoj in opravljanje dejavnosti družbe, ne predstavlja pa neposrednega izvajanja storitve družbe

Končni uporabnik storitve

Naročnik storitve

Delodajalec

Prihodek delodajalca

Delodajalec za opravljeno delo delavca pričakuje neposredno pogodbeno dogovorjeno plačilo

Delodajalec za opravljeno delo delavca neposredno ne pričakuje plačila

Trg druge države

Družba neposredno vstopa na trg druge države in konkurira drugim družbam na tem trgu

Družba neposredno ne vstopa na trg druge države in ne konkurira drugim družbam na tem trgu

 

Z upoštevanjem 208. in 209. člena ZDR-1 lahko zaključimo, da gre za:

  • napotitev na delo v tujino, kadar je iz vsebine razmerja razvidno, da je v novi pogodbi o zaposlitvi ali v aneksu k obstoječi pogodbi o zaposlitvi dogovorjena napotitev na delo v tujino,
  • službeno potovanje kadar, delodajalec pošlje delavca na delo v tujino na podlagi potnega naloga za službeno potovanje, ob upoštevanju zgoraj navedenih kriterijev.
  • Iz primerov sodne prakse je razvidno, da je za službeno potovanje mogoče šteti le tisto pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Vir foto: <a href='https://www.freepik.com/free-photo/business-man-and-woman-are-going-on-business-trip_1603398.htm'>Designed by Freepik</a>
    Iz primerov sodne prakse je razvidno, da je za službeno potovanje mogoče šteti le tisto pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Vir foto: Designed by Freepik