Delovna razmerja

POGODBA O ZAPOSLITVI V družbi Kadring, d. o. o., vam lahko pripravimo katero koli od pogodb o zaposlitvi ali vam v zvezi z njihovimi sestavinami ali spremembami svetujemo. V pomoč smo vam tudi pri vseh vrstah odpovedi pogodbe o zaposlitvi. INFO

SKLENITEV POGODBE O ZAPOSLITVI

Pogodba o zaposlitvi je pravna podlaga za nastanek delovnega razmerja. S pogodbo o zaposlitvi se delavec in delodajalec dogovorita o medsebojnih pravicah in obveznostih. Zakon o delovnih razmerjih določa, da se mora pogodba o zaposlitvi skleniti v pisni obliki, vsebovati pa mora natančno predpisane sestavine, na primer: datum nastopa dela, naziv delovnega mesta, kraj opravljanja dela, čas trajanja delovnega razmerja, določilo o dnevnem ali tedenskem rednem delovnem času, določilo o znesku osnovne plače in drugih sestavinah plače, določilo o letnem dopustu ipd.

S pogodbo o zaposlitvi se navadno sklene delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim in enakomerno razporejenim delovnim časom. Zakon o delovnih razmerjih ureja tudi posebnosti pogodb o zaposlitvi in omogoča sklenitev tako imenovanih atipičnih oblik zaposlitve, na primer:

• pogodba o zaposlitvi za določen čas
• pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom
• pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu
• pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami

SPREMEMBA POGODBE O ZAPOSLITVI

Zaradi spremenjenih okoliščin se med trajanjem delovnega razmerja lahko pogodba o zaposlitvi tudi spremeni. S spremembo se lahko:

• prvotno sklenjena pogodba o zaposlitvi spremeni zgolj v posameznih sestavinah, tako da se sklene aneks k pogodbi o zaposlitvi
• sklene nova pogodba o zaposlitvi z drugačno vsebino glede na prvotno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ob hkratnem prenehanju prvotne pogodbe o zaposlitvi

Spremembo pogodbe o zaposlitvi lahko predlaga katera koli stranka, pogodba o zaposlitvi pa se spremeni, če se s spremembo strinja tudi nasprotna stranka.

ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI

Z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi povzročimo prenehanje pogodbe o zaposlitvi in s tem prenehanje delovnega razmerja. Odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko poda katera koli stranka. Poznamo dve vrsti odpovedi:

• redna odpoved z odpovednim rokom
• izredna odpoved brez odpovednega roka

Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, če za to obstaja utemeljen razlog. Zakon o delovnih razmerjih te razloge natančno predpisuje tako v primeru redne kot v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca:

• poslovni razlog
• razlog nesposobnosti
• krivdni razlog

Razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca:

• kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev ima vse znake kaznivega dejanja
• naklepna ali iz hude malomarnosti hujša kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja
• po pravnomočni odločbi prepovedano opravljanje nekega dela v delovnem razmerju ali izrek vzgojnega, varnostnega ali varstvenega ukrepa, zaradi katerega delavec ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali prestajanje zaporne kazni, zaradi katere je delavec odsoten z dela več kot šest mesecev
• neuspešno opravljeno poskusno delo
• neopravičen izostanek z dela po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi
• nespoštovanje navodil pristojnega zdravnika oz. pristojne zdravniške komisije v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ali opravljanje pridobitnega dela v tem času ali odhod iz kraja bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika oz. pristojne zdravniške komisije

Odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti podana v pisni obliki. Z vročitvijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi le-ta lahko začne učinkovati.

Pred izvedbo odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec izpeljati poseben postopek – odvisno od odpovednega razloga. Delodajalec mora natančno upoštevati postopkovna določila, saj je pogosto prav nespoštovanje postopkovnih pravil razlog za ugotovljeno nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

ODPOVEDNI ROK

V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi morata tako delavec kot delodajalec spoštovati odpovedni rok. Delavec ima navadno odpovedni rok določen v pogodbi o zaposlitvi, delodajalec pa ima predpisan odpovedni rok z Zakonom o delovnih razmerjih. Odpovedni rok je v tem primeru odvisen od odpovednega razloga in v nekaterih primerih tudi od delovne dobe delavca pri delodajalcu.

PRAVNO SVETOVANJE NA PODROČJU DELOVNEGA PRAVA

Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem je urejeno z Zakonom o delovnih razmerjih, kolektivno pogodbo dejavnosti, ki zavezuje delodajalca, in s splošnimi akti delodajalca. Delodajalec mora pri izpolnjevanju pravic in obveznosti upoštevati po hierarhiji vse navedene pravne akte in spoštovati tiste določbe, ki so za delavca najugodnejše. Delodajalci pri tem pogosto naletijo na različna vprašanja, na primer:

• koliko dopusta pripada delavcu, ki je zaposlen za določen čas
• kdaj in koliko regresa je treba izplačati delavcu, ki se je pri delodajalcu zaposlil v drugi polovici leta
• kdaj je delavec odškodninsko odgovoren
• kako izvedem disciplinski postopek
• kako se uvede prerazporeditev delovnega časa
• kaj pomeni varstvo nekaterih kategorij delavcev
• kako se izvede prevzem delavcev
• katera kolektivna pogodba dejavnosti me obvezuje
• in tako naprej …

Gre za vprašanja, ki se zastavljajo pri reševanju v konkretnih primerih, ki so pogosto tako specifični, da golo poznavanje zakonskih določil ni dovolj. Zato smo vam v družbi Kadring, d. o. o., pripravljeni priskočiti na pomoč. INFO

DELOVNOPRAVNA DOKUMENTACIJA

Kdor opravlja vsaj del kadrovske službe, je seznanjen s tem, da je treba v delovnih razmerjih voditi veliko dokumentacije:

• osebne (personalne) mape delavcev je treba shranjevati v protivlomnih ognjevarnih omarah
• matične knjige zaposlenih
• izpolnjevati obrazce M 1/2
• prijaviti potrebo po novem delavcu na Zavod RS za zaposlovanje
• pripraviti obvestila o odmeri letnega dopusta
• pripraviti seznam upravičencev do jubilejnih nagrad, regresa za letni dopust
• pripraviti obvestila o prenehanju delovnega razmerja za določen čas
• pripraviti obvestila o izrabi porodniškega dopusta na podlagi odločb Centra za socialno delo
• pripraviti podatke s kadrovskega področja za Zavod RS za zaposlovanje in Zavod za statistiko
• in tako naprej …

Če boste te storitve zaupali družbi Kadring, boste prihranili veliko časa, mi pa vam bomo zagotovili kakovostno opravljeno delo. INFO

SPLOŠNI AKTI

Že imate izdelan akt o sistematizaciji delovnih mest?
Potrebujete nasvet, katere splošne akte po Zakonu o delovnih razmerjih potrebuje vaša družba?
Bi se radi lotili izdelave splošnih aktov, pa ne veste, kako?

V pravnem redu Republike Slovenije imamo natančno določeno hierarhijo pravnih aktov; po hierarhiji nižji pravni akt ne sme biti v nasprotju s po hierarhiji višjim pravnim aktom. Na področju delovnega prava velja, da se z nižjim pravnim aktom lahko določi le večji obseg pravic, kot je že določen z višjim pravnim aktom.

Splošne akte na področju delovnega prava sprejemajo socialni partnerji. Na ravni posamezne gospodarske družbe je to delodajalec in reprezentativni sindikat, če je le-ta organiziran pri delodajalcu. Ali imate organiziran sindikat?

V družbi Kadring lahko na vašo željo pripravimo predloge splošnih aktov ali pa vam odgovorimo na zastavljena vprašanja. INFO

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

Varstvo osebnih podatkov je zagotovljeno že z Ustavo RS, ki določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Ustava določa tudi, da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.

Zakon o varstvu osebnih podatkov je določil, da je treba za vsako zbirko osebnih podatkov vzpostaviti katalog zbirke osebnih podatkov. O zbirkah osebnih podatkov je treba obvestiti Informacijskega pooblaščenca, ki kataloge zbirk osebnih podatkov objavi v registru zbirk osebnih podatkov na svoji spletni strani. Poskrbeti je treba tudi za ustrezno zavarovanje osebnih podatkov in določiti osebe, ki lahko zaradi narave svojega dela obdelujejo nekatere osebne podatke. Zaposleni, ki obdelujejo osebne podatke, so dolžni varovati tajnost osebnih podatkov, s katerimi se seznanijo pri opravljanju svojega dela. Dolžnost varovanja tajnosti osebnih podatkov jih obvezuje tudi po prenehanju zaposlitve.

Upravljavec osebnih podatkov lahko posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pisno pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu. Le-ta mora biti registriran za opravljanje take dejavnosti in mora zagotoviti ustrezno varstvo osebnih podatkov.

Če upravljavec osebnih podatkov:

• ne izdela katalogov zbirk osebnih podatkov v skladu z zakonom
• ne posreduje podatkov Informacijskemu pooblaščencu za potrebe registra zbirk osebnih podatkov
• ne zagotovi zavarovanja osebnih podatkov
• posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov zaupa drugi osebi, ne da bi sklenil pogodbo o pogodbeni obdelavi osebnih podatkov …

Zakon o varstvu osebnih podatkov predpisuje visoke globe.

V družbi Kadring bomo poskrbeli, da boste imeli urejeno tudi to področje. INFO